UPORABA MEDIACIJSKIH ZNANJ IN SPRETNOSTI USTVARJA SPODBUDNE OKOLIŠČINE ZA DOBRO VZGOJO. PLEMENITI TAKO IZVAJALCA KOT SOUDELEŽENCE V PROCESU.
Vsako prijazno dejanje je veliko dejanje, ker ustvarja pozitivne posledice. In mediacija je sama po sebi prijazno dejanje, zato spada v šolsko življenje. Je vzorec mirnega, strpnega, razumevajočega reševanje vseh vrst nesoglasij. Takšen privzgojen pristop, ki ustvarja dobre odnose, je odlična investicija za vse življenje.
»Vzgoja in izobraževanje morata omogočiti vsakemu mlademu človeku, da sam rešuje svoje probleme, oblikuje svoje odločitve in nosi svoje odgovornosti«. (UNESCO – Delors. 1996)
Mineva 15 let, odkar smo z novelo Zakona o osnovni šoli uzakonili šolsko mediacijo. Dovolj dolgo obdobje za integracijo šolske mediacije v kurikul, žal pa nismo uspeli v želenem obsegu.
Mediacija predstavlja evolucijo v komunikaciji in v procesih upravljanja s konflikti. Mirno, strpno, razumevajoče reševanje problemov in sporov prispeva k odprtemu dialogu, ustvarjanju dobrih medsebojnih odnosov in želene socialne klime. Če kje, potem je pozitiven potencial mediacije najpomembnejši prav v institucionalni vzgoji in izobraževanju.
Implementacija mediacije v šole predstavlja odličen vzgojni pristop. Pripomore k zmanjševanju »organizacijske zlorabe«, ki žal še vedno prepogosto rezultira v ukazovanju, obsojanju, tekmovalnem odnosu zmagam-zgubiš ipd. Konflikti so itak stalna spremljevalka življenja in dela, tudi v šoli, zato potrebujemo premike v vzgoje od iskanja krivcev, od ukazovanja, od togega usmerjanja s pravili in sankcijami k spodbujanju opolnomočenja za reševanje vseh vrst problemov. Vsi, tako zaposleni kot drugi so-udeleženci procesa šolanja potrebujejo možnost, da povedo kar mislijo, da so motivirani in aktivni v procesih reševanja sporov, da pridobivajo na z-možnosti sprejemanja odgovornosti, da presežejo »strupeno komunikacijo«, da ozaveščajo prednosti manj stresnega reševanja vseh vrst težav, se naučijo upravljanja s poplavo čustev in zdravega dialoga, da se osredinjajo na iskanje rešitev namesto krivcev itd.
Mediacija je pozitiven potencial vseh vrst težav, s katerimi se srečujejo zaposleni, otroci in mladina, starši. Pedagoškim delavcem predstavlja vzgojni potencial in metodo »reševanja problemov brez poraženca«, ki je že od nekdaj znana vzgojna metoda, žal pa nikoli resnično »posvojena«. Mediacija nudi konkretne in zelo pomembne spretnosti reševanja težav kot je zrcalno poslušanje, nepristranskost, enakovrednost v procesu iskanja rešitev, predvsem pa interaktivni komunikacijsko-mediacijski pristop, usmerjen v udeležence konfliktov. Največjo vzgojno vrednost ima transformativna mediacija, ki se bolj kot druge vrste mediacije osredinja na odnose in dialog med udeleženci. Ustvarja želeno kulturo odnosov!
Vzgojnoizobraževalne institucije potrebujejo mediacijsko usposobljen kader, ki lahko odigra pomembno vlogo v razvoju šolske mediacije in dobre socialne klime v instituciji. Usposobljeni mediatorji prispevajo k razvoju vrstniške mediacije, neposredno ali preko supervizije lahko nudijo stalno podporo kolegom preden konflikti eskalirajo do neželenih razsežnosti.
Za formalno uvedbo šolske mediacije je odgovorno vodstvo šole. Največji mediacijski preboj pa je skrit v skupnem interesu celotnega pedagoškega kolektiva, ki je pripravljen in si želi spoznati ter izkoristiti nesluten potencial mediacije. Njena največja vrednost in moč je v tem, da nikoli ne zataji kot pristop, odnos, metoda, veščina, komunikacijska spretnost, človeška spoštljivost itd.
Ivanka Marič, mediatorka in trenerka mediatorjev, coachinja, supervizorka